LuMenArtist: Umetnost je naše življenje in življenje je naša umetnost
(Davor Marjanović in Sara Muharemi)

Dobrovo s svojim enkratnim poznorenesančnim gradom dobesedno štrli z zemljevida. Nahaja se na samem robu slovenskega ozemlja, ko krajina s svojimi umirjeno ondulirajočimi hribčki postaja tako fluidna, da sleherna geografska, etnična in geopolitična razmejitev postane povsem arbitrarna reč. Zdi se, da je valovanje Brd neskončno bližje drugim naravnim valovanjem, tistim vidnim in nevidnim, valovanjem zvoka ali svetlobe, ki je temelj naše sleherne slišne ali vidne izkušnje. Morda je le srečno naključje, morda pa kaj več, da se vsa ta valovanja združijo v letošnji ediciji festivala R.o.R., natančneje prav na posebnem dogodku, ki je kronal delo tandema LuMenArtist na rezidenci R.o.R. V sinestetičnem, večmedijskem dogodku so se prepletla vsa omenjena valovanja v enkratno hibridno izkušnjo, ki je hkrati povezovalna nit LuMenArtista in R.o.R.: prehajanje, oplajanje med zvrstmi, intertekstualnost in intermedijskost. Med ruralnim in urbanim, med državama, regijami in disciplinami festival R.o.R. predstavlja umetniške prakse med disciplinami, ki so prav zato zmožne govorice v mnogih jezikih in na ta način lahko nagovorijo najrazličnejše skupnosti.

Nenazadnje je ta konec sveta postal oaza enega pionirskih konceptualnih gibanj sploh, skupine OHO, ki je svoj umetniški angažma »razpustila« v življenje in s tem izbrisala meje med njimi. Zato ne preseneča, da je festival R.o.R. na letošnjo rezidenco povabil umetniški tandem, ki deluje pod geslom »Umetnost je naše življenje in življenje je naša umetnost«. LuMenArtist je svoje delovanje začel leta 2011, s svojimi vizualnimi postavitvami pa se redno predstavlja in navdušuje na različnih festivalih, kot so festivali Lost Theory, Ozora, S. U. N., Electron, Garden, Terraneo, EMAC ter Dimensions in Outlook. Tandem rokuje z zajetnim svetlobnim arzenalom, ki vključuje več kot 120 projektorjev, kar pomeni, da svoje projekcije lahko razprostre na impresivnih 4000 m2 najrazličnejših površin.

V središču delovanja tandema LuMenArtist je svetloba kot naravna danost in kot umetniško orodje. Ti dve dimenziji se prepletata v vizualnih dogodkih, ki povezujeta svetlobno moč sodobnih orodij in senzibilno, skorajda obrtno zgovornost risb. Vendar tisto, kar bi lahko označili kot najmanjši interpretativni skupni imenovalec spektakla ob gradu Dobrovo, vsaj v formalnih ozirih, so določene specifike stekla. Zdi se, da sta LuMenArtist na različnih delih grajske fasade preigravala fascinacijo s steklom v njegovi skorajda mistični povezavi s svetlobo. Ta fascinacija je stoletja dolga, vendar v projektu LuMenArtist dobi novo izrazno moč. Nežne, mehurčaste strukture toplih, pastelnih barv, ki so se z nonšalantno organskostjo držale grajskega pročelja, so spominjale na presevanje svetlobe skozi barvano steklo, kjer pod pozornim pogledom ali povečavo do izraza pridejo nepopolnosti proizvodnega procesa, zračni mehurčki, ujeti v stekleno maso, ki dajo njegovi teksturi posebno dinamiko, v napetosti med različnimi agregatnimi stanji. Vendar je sugestivna moč svetlobnih projekcij v Dobrovem bila precej širša. Narativnost njihovih fluidnih površin je spominjala tudi na filmski trak v določeni transformaciji: kot takrat, ko nam režiserji trilerjev skušajo dočarati uničenje kakšnega filmskega dokaznega materiala, ki se kljub pregrevanju vname, ustvarjajoč med raztapljanjem luknjičaste tvorbe, ki naznanjajo redefinicijo snovnega stanja.

Zdi se mi, da sta nasploh ta dva momenta, narativnost in transformativnost, bistvena za razumevanje delovanja tandema LuMenArtist. Abstraktna narava njegovih predlog služi kot široko odprta zaloga sugestivnosti, ki v dinamičnih svetlobnih kompozicijah pušča domišljiji prosto pot v ustvarjanja najrazličnejših zgodb. Po drugi strani so izkušnje, ki jih ustvarja, izrazito transformativne. To velja tudi na ravni samih abstraktnih motivov, ki so v nenehni premeni, prehajanju. Pri tem si roko podajata momenta abstrakcije in fluidnosti, saj v projekcijah tandema sledimo spremembam, ki jih lahko beremo tudi povsem slikarsko, od Kniferjevih meandrov do mehurjastih op-art površin, barvitih spektaklov s hipnotičnimi vrtinci, nasičenih kompozicij à la Pollock, mehkih prehodov od geometričnega do tandemu veliko bližjega organskega. Vendar je transformativnost, na katero meri njihovo delo, če sodimo po dogodku v Dobrovem, več kot le vizualna, je sinestetična izkušnja, ki v obogateni fenomenologiji sveta okoli sebe meri na duhovno spremembo. Zato ne preseneča, da so določene projekcije, posebej tiste na levi strani gradu, tako zelo spominjale na gotske vitraže, njihove barvne rozete, krogovičje, elongirane floralne motive in celo kakšno duhovito srednjeveško vinjeto. Metafizika svetlobe je bila v osrčju navduševanja nad velikimi cerkvenimi okni poznega srednjega veka, v kateri postane prav ta metaforika poti do človekovega zveličanja. Transformativno moč svetlobe tandem LuMenArtist bogato uporablja v podobnih, a hkrati veliko bolj imanentnih, na tuzemstvo vezanih izkušnjah, v katerih nam abstraktne svetlobne metamorfoze obogatijo čustveno-zaznavni svet do te mere, ko nas ta izkušnja začne spreminjati od znotraj.

Tovrstno robno, liminalno izkušnjo omogoča sinestetični kompendij, v katerega nas povabi LuMenArtist. Ta je poleg specifike prostora, v katerega se umešča, in omenjene svetlobne igre vključeval tudi sonorični in koreografski element, vse skupaj pa je povezoval, tako kot je to ponavadi pri festivalu R.o.R., model skupnosti in participacije. Za glasbo je tako poskrbel lokalni glasbenik Tomaž Lipicer – LUPO, sama skupnost je bila že a priori vtkana v svetlobno tkivo, ki ga je povezal LuMenArtist, saj je to temeljilo na tapiseriji kar 54 matric, ki so jih pod mentorstvom tandema ustvarili člani lokalnega likovnega društva. Tapiserija barv je na ta način postala tapiserija skupnosti, kjer so, tako kot pri srednjeveških vitražih, posamezni koščki sestavljali celoto nadzemske vzvišenosti.

Vladimir Vidmar

LuMenArtist aktivno ustvarja od leta 2011, s svojimi vizualnimi dekoracijami pa je doslej navduševal obiskovalce festivalov, kot so Festival Lost Theory, Festival Ozora, Festival S. U. N., Festival Electron, Festival Garden, Festival Terraneo, Festival EMAC ter Festival Dimensions in Outlook. S svetlobnim arzenalom, ki se ponaša z več kot 120 projektorji, svoje projekcije lahko prikaže na skupno 4000 m2 najrazličnejših površin. Vodi ga naslednja misel: »Umetnost je naše življenje in življenje je naša umetnost.«

https://lumenartist.de/